Planinsko društvo
Alpinistični odsek
Športno plezalni odsek
Mladinski odsek
Planinska sekcija Vinarje
Sekcija veteranov
Turnokolesarska sekcija
Akademsko planinsko društvo Kozjak Maribor   
novice koledar fotografije forum video članki kontakti
ISKANJE
 
VSTOP ZA ČLANE
Uporabnik:

Geslo:
 zapomni si me

Pridobi geslo
Domov > Članki > Planinska sekcija Vinarje OSTALI ČLANKI
Ogledov: 2009      

 Pa gremo še v neznano


Dodano: 11.10.2009, Avtor: Romana Zimet

To je izlet, ki se razlikuje od običajnih. Ne osvajamo samo vrhov, temveč spoznavamo lepote Slovenije, znamenitosti, kulturo, zgodovino ter predvsem nove ljudi. Vsako leto ga organizirava Ivan in Romana Zimet iz »Planinske sekcije Vinarjev«.

Naš prvi izlet je bil na Dolenjsko, v idilično vasico pod Gorjanci. Med prelepimi vinogradi smo se zgužvali v majhnem vikendu gospe Kuljaj – pravzaprav »naše« tete Julke. Pravi, da ima široko srce in smo vsi njeni. Pa nas je posvojila. Dva dneva polnih trebuhov in mokrih grl. Vseeno nam je uspelo osvojiti Trdinov vrh, Sv. Miklavž in še na Gospodični smo se umivali v izviru. Ta izvir ima svojo legendo. Grajska gospodična se je umivala v njem in tako ostala mlada. O ja, nam se še danes pozna. Slovo je bilo težko in obljubili smo, da še pridemo.
Naslednje leto – Pohorje. V neznano seveda, po ovinkih. Cilj je bil taborniški dom odreda   »Ukročena reka« pri Glažuti. Bila je že pozna jesen in naši gostitelji so tako kurili, da smo jih komaj prepričali, da imamo oblačil samo za dva dni. Sprehodi po Pohorju so bili lepi, a za dva dni prekratki. Kljub nekoliko slabemu vremenu nam veselja ni manjkalo.
Resevna – krasen izlet, na katerega smo se podali z vlakom. Krasno, ker ni potrebno voziti. V Šentjurju nas je pričakal gospod Ivan Staže, predsednik »Planinskega društva Šentjur«. Vodil nas je na Rifnik, kjer smo si ogledali rimske izkopanine in poslušali predavanje o zgodovini kraja. Pot nas je kasneje pripeljala na Resevno, kjer so nas pričakali oskrbnik Vlado in krasne kuharice. Zopet dva čudovita dneva v prijetni družbi.
Naslednje leto smo ponovno obiskali našo teto Julko. Zaradi velike udeležbe izleta nismo bivali na njenem vikendu, ker bi se verjetno sesul. Njena sinova, Miro in Ivo, sta nas odpeljala na Gorjance, v Lovski dom Brusnice. Ker smo tokrat odšli v petek popoldne, nas je že pred ciljem ujela noč. V pričakovanju srečanja z medvedom ali divjim prašičem smo se peljali skozi gozd. Pa nič, vse je že spalo, le v lovski koči je gorela luč in iz dimnika se je kadilo. Krasen sprejem. Naslednje jutro se je kopalo v sončnih žarkih, ki jih je bilo za pozen oktober kar precej. Kot v pravljici. Listje v neštetih barvah in čudovita pokrajina. Ponovno smo se podali na Trdinov vrh in se sprehodili do Sv. Miklavža. Tukaj smo dobili še krompir, za s seboj. Resnično gostoljubni ljudje. Tudi na Gospodično smo se hodili ponovno umivat. Saj veste, za vsak slučaj. Popoldne sta bila na vrsti piknik in balinanje. Igrali bi tudi nogomet, pa se nikomur ni dalo hoditi po žogo v dolino. Veselili smo se pozno v noč, tudi ob partizanskih pesmih našega Davida. Ponoči se je koča tresla, od smrčanja seveda, da ne bo pomote. Nedelja je minila v znamenju pospravljanja, nato pa spust v dolino, k teti na enolončnico. Odlična, vam rečem. In zopet slovo.
Za konec še letošnji izlet. Tokrat nas je pot vodila na Koroško. Najprej smo si ogledali ekološko kapelico in slap Bricnik v Bistriškem jarku. Tudi na kulturo nismo pozabili in zavili smo še na Prežihovo domačijo. Tam nas je pričakala prijazna oskrbnica. Ura pouka in ogleda je hitro minila. Nato smo se odpeljali do Ivarčkega jezera, kjer smo malicali, od tod pa smo se podali do našega cilja – kraj Obretanovo. Paša za oči in dušo. Sredi jase, obdane z gozdovi, pod Uršljo goro, stoji koča, last tabornikov iz rodu Koroških Jeklarjev. Dan je potekal v znamenju balinanja, odbojke, piknika … Vreme nam je malce zagodlo, pa nič zato. Finale balinanja smo zaključili kar v jedilnici. Zabava je trajala vse do jutranjih ur, nekateri očesa sploh zatisnili niso. V nedeljo smo se odpravili na Uršljo goro, popoldne še igrali odbojko in se proti večeru odpravili nazaj na našo Štajersko.
Ob tej priložnosti bi se rada zahvalila vsem našim gostiteljem, s katerimi smo delili nepozabne trenutke: »naši« teti Julki in njenima sinovoma Miru in Ivu, Pohorskim tabornikom iz rodu »Ukročena reka«, gospodu Ivanu Straže - predsedniku »Planinskega društva Šentjur«, Vladu – oskrbniku koče na Resevni in kuharicam ter nazadnje Koroškim tabornikom rodu Koroških Jeklarjev – Vinku , Valterju in Marjanu.
Nazadnje so tukaj še naši sponzorji, brez katerih bi bili kar malo lačni in žejni: gospod Jože Fingušt, gospa Drina Dolšak, gospod Dušan Savič, gospod Jože Kumberger in gospod Rafael Skledar.

Pa srečno.

Komentarji - vidni samo prijavljenim!

Prikaži vse članke

 
 
Oblikovanje, zamisel in izdelava: Bran©o   Gostujemo pri: MojStrežnik.com
Zadnji komentarji