Košuta

Plezalni vikend postaje GRS Celje sta pripravila Silvo Jošt in Franc Pepevnik. Imela sta srečno roko ali oko pri izbiri mesta in časa.
Pot do tja je možna iz različnih smeri in ne predstavlja nič kaj daljšo pot od običajene slovenske ture! Če si ne bi midva šla ogledat bližnje jezera in idilične koroške vasice.
Tako je slučajno naneslo da sva spotoma prehitela neki avstrijski avtobus kar trikrat. Za plezanje smo se odpravili v bližnji Košutnikov turn (1,5h od koče) ali v manj bižnjo Tolsto košuto (3h). Smeri so v večini primerov dobro opremljene, če že ne vse navrtane.
Toda vsem razkošju navkljub so klini in metulji tudi služili svojemu namenu, saj so ploščice v nekaterih smereh kar precej narazen.
Ob tem, da so smeri skoraj na 3 m vsakasebi, nisva  vedela ali naj plezama navpično ali prečno?
Z Metodom sva ubrala nekaj vmesnega in sva plezala poševno sem ter tja. Zatorej se nisva smela čuditi, zakaj sva priplezala precej pozno na vrh, kjer naju je pričakal slovenski policist na delu. Takoj naju je poučil o storjenem prekšku in možnih sankcijah, ki bi v najinem primeru pomenilo "odabzajlati" se nazaj dol.
Ker pa je bil mehkega srca nama je dovolil prehod meje, ob tem pa ni pozabil povedati kolikim točkam se je zato odpovedal.
Naslednji dan sva se spet podala v isto steno, kjer sva lahko uživala v plezanju po kompaktnih ploščah in sončni pripeki. Via Sylvia je speljana po sredini najbolj belih plošč v stolpu.
Zaradi pomanjkljivega vodnička, kjer niso vrisane vse smeri sva plezala najprej po navdihu, na koncu pa sva si prigovarjala da ne sme biti nikjer težje  kot VI+.
Z raznimi obvozi sva jo uspela "na fraj".