Torej v petek 13. ni bil prav nič grozljiv dan. No, ja, malo se je vlekel, ker sem moral pripraskati na vrh Denalija. Ob pol osmih zjutraj sem startal s tabora na 4.300 m in ob pol devetih zvečer sem bil na vrhu. Vreme lepo, vetra skoraj nič, mrzlo ne preveč. V dveh urah sem bil nato nazaj na taboru.
Na vrhu
Vzpon sem opravil po smeri čez West Buttres (aljaška ocena 2, 50°, 1.900 m). Dol sem smučal večinoma po smeri vzpona, razen od višinskega tabora na 5.200 m, sem se spustil naravnost po tako imenovanem "Rescue couloarju" (zgoraj 50°, rekel bi kar S5), sicer pa fajn. Že prej sem opravil spust z Windy Cornerja (4.100 m) do tabora C 11000 (to so tabori z oznako v čevljih), kar je približno 750 m, potem pa še na aklimatizacijski turi spust z West Buttres s sedla na 4.900 m po smeri vzpona (zgoraj 200 m tezkih: 45-50°, S5), tam so sicer fiksne vrvi za vzpon in sestop. Sicer pa sta na dan, ko sem bil na vrhu, šla gor tudi Franci Rupnik in zdravnik Dušan Božič, obrnila sta na Denali Pass (pribl. 5.600 m). Naslednji dan zvečer sta poskusila še enkrat, prespala sta na višinskem taboru, 15. junija pa se povzpela na vrh in sestopila nazaj dol. Bilo je še nekaj zanimivih dogodivščin (reševanja in podobno), pa o tem več na ferajnu.
Na ledeniku Kahiltna
5.900 m
Boris Strmšek
|