5. Avstrijsko državno prvenstvo v lednem plezanju

V Avstriji je bilo 8. in 9. januarja 2005 tekmovanje v lednem plezanju, katerega so se udeležili trije Slovenci in dve Slovenki. Tekmovalci in tekmovalke smo prihajali iz kar šestih evropskih držav. Slovenci smo dosegli do sedaj našo najboljšo skupno uvrstitev na tem tekmovanju. Tanja Grmovšek je zasedla 1.mesto med osmimi tekmovalkami, Primož Hostnik 4.mesto in Andrej Pečjak 5.mesto od skupno 24 tekmovalcev. Pri moških je zmagal naš znanec iz Mojstrane, Švicar Urs Odermatt.

V soboto je potekalo predtekmovanje. Čisto svež led na stolpu, ravna linija in štoparica za vratom. Moški so začuda štartali prvi. Čas prvega je bil pod dve minuti. Glede na uvrstitev so se spoprijeli še z naslednjo, tehnično malo bolj zahtevno smerjo na stolp. Andrej Grmovšek je imel na začetku prve smeri nekaj smole, tako da smo kot ekipa obdržali grešnega kozla, nosilca slavnega najdražjega metra. Konec dneva se je že vedelo kdo je nedeljski polfinalist in med njimi sta bila tudi Primož Hostnik in Andrej Pečjak.
Ženske smo morale preplezati le moško prvo smer, na brzino. Avstrijka Viktoria Griesser je neverjetno vihtela cepine in celo med moškimi dosegla zavidljiv čas. Nekaj sekund za njo sem do zvonca na vrhu prisopihala še jaz. Naslednji dan se je obetala enakovredna ženska konkurenca, katere sem bila prav vesela. Jasna Pečjak je kljub zanjo skrajnemu naporu zaradi bolezni priplezala na vrh stolpa.

V nedeljo so se morali moški spoprijeti z delikatno smerjo za polfinale. Na začetni prečki za velike je izpadla skoraj polovica tekmovalcev. Sledilo je tehnično zahtevno plezanje po zelo tankem ledu, nato previsna deska z dvema umetnima oprimkoma in dolg prehod na levi stolp, kjer je bilo naslednje kritično mesto. Vrh smeri sta dosegla le dva tekmovalca. V nadaljnji finale sta se s svojim dobrim plezanjem uvrstila tako Primož kot Andrej.
Ženske smo imele za finalno smer moško polfinalno, z manjšo olajšavo na deski. Tudi pri nas so punce kot krofki odpadale v začetnem spodnjem delu. Italijanki Claudiji je prvi uspelo zapičiti cepine čez dolgi prehod, a jo je čisto zavrtelo. Nato se je Nemki Francisci uspelo spraviti čez prehod, a je par metrov kasneje cepine suvereno zabila izven cone. Ko sem priplezala čez spodnji delikatni del, na vrh deske mi kar ni bilo jasno kako naj izvedem res dolg prehod na stolp. Z zibanjem levo in desno mi je uspelo zapičit cepine v led stolpa in se spravit nanj. Potem pa še tehnično plezanje čez cone, ven in not čez buhtle in ledne previse, svež led in navite roke. Ko sem udarila po zvoncu na vrhu stolpa mi je odleglo. Viktorija, ki je štartala za mano je naredila napako v začetni prečki. Kot edini ženski predstavnici z osvojenim vrhom mi je tako pripadala zmaga!
Moški finale je potekal veliko hitreje kot smo pričakovali. Od osmih finalistov so kar trije naredili usodno napako v začetnem delu. Andrej se je boril s tehnično zahtevnimi prehodi v začetku in omagal sredi zgornje prečke. Primož je začel in plezal kar prehitro in nato sredi prečke v trenutku nepazljivosti nogo zabil mimo cone. Urs, švicarska vlečna lokomotiva #1, je res vlekel in sopihal in tolkel svež led in to čez celo smer, vse do vrha. Zmaga je bila tako njegova.

Za konec nam je Urs pripravil še pravi spektakel, saj se je s šefom OAV stavil, da lahko s hitrim plezanjem osvoji vrh v manj kot 30 sekundah. Vsem se nam je to zdelo nemogoče. A ko je štartal, je tako letel s svojimi ruskimi cepini, da si ga komaj dohajal. Vrh je dosegel v neverjetnih 31 sekundah, a žal prepočasi za obljubljen zaboj piva.

Odstavek spisala: Tanja Grmovšek, Maribor, 10.1.2005