Aljaska, ZDA, 2001

Aljaska

29.05. sem odletel z letališča na Dunaju preko Londona v Seattle in potem še v Anchorage, kamor sem prispel opolnoči po lokalnem času.
 
31.05. zjutraj sem odpotoval z vlakom v Talkeetno. In še isti dan pozno popoldan sem bil prepeljan z majhnim letalom v bazni tabor na ledeniku.
Tam sem srečal svojega prijatelja Steva House (leta 1989 ko je bil v Sloveniji na dijaški izmenjavi in je začel svojo alpinistično kariero v našem klubu sem mu dal ime Štef), ki je trenutno eden najboljših alipnistov v ZDA in Rolanda Garibotti-ja. Nameravala sta preplezati novo smer v Forakerju.

01.06. smo šli pod Foraker in meni je pritegnil pogled hrib z lepim smučljivim pobočjem. Steve mi je odgovoril, da hrib še nima imena in jaz sem ga poimenoval "Kozjak".
Torej povzpel sem se čisto pod vrh (zaradi sipkega snega nisem mogel na sam vrh, manjkalo mi je ok. 20 m) in nato odsmučal na ledenik, nekako 600 višinskih metrov.

02.06. sem se odpravil proti Denaliju in zaključil mučno vlečenje sani v taboru na 3355 m.

03.06. sem odnesel hrano in nekaj opreme v tabor na 4300 m.

04.06. je snežilo, opravil sem aklimatizacijsko turo.

05.06. sem prestavil  tabor na 4300 m. Tako imenovani RANGER tabor.

06.06. sem šel s smučmi na aklimatizacijo in ogled smeri, do 4800 m.
07.06. je ves dan je snežilo; potikali smo se po taboru.
  
08.06. z Mikom Gajda, ki sem ga spoznal v Ranger taboru, sva potegnila smučino skoraj do grebena  West Rib po katerem nameravam na vrh. Obrneva na višini 4900 m zaradi nevarnosti plazov.
Mike Gajda, kanadčan potomec poljakov. Dela v smučarski patroli v Withier Kanada. Njegova naloga je pregled smučišč glede nevarnosti snežnih plazov in umetno proženje le-teh.

09.06. zjutraj sem odšel proti vrhu. Bilo je izredno mrzlo. Nisem si mogel ogreti nog. Po dveh urah sem prišel na sonce, si sezul čevlje, namazal noge s Fenalgolom in si jih ob masaži nekako ogrel. Po dobri uri sem nadaljeval pot. Začele pa so se velike težave z novozapadlim snegom. Gazil sem do riti - oprostite :((.
Po dveh urah sem ugotovil, da tako ne bom prišel na vrh, vsaj brez posledic ne, zato sem se obrnil na višini 5050 m in odsmučal v tabor.
Po krajšem počitku sva z Mikom šla še pod sedlo West Buttres in odsmučala v tabor iz višine 4800 m.

10.06. sem odsmučal v bazni tabor na višini 2400 m.
   
11.06. sta se s Forakerja vrnila Štef (Steve House) in Rolo (Rolando Garibotti).
Plezala sta v območju južnega grebena. Normalne naveze potrebujejo za to smer 5 do 10 dni. Smer sta preplezala v 25 urah in za sestop po grebenu "SULTANA" nadaljnih 20 ur. V baznem taboru sta bila veliki zvezdi in vsi so jima hodili čestitat za uspleli podvig.

12.06. je skoraj ves dan snežilo. Popoldan so alpinisti, ki so čakali na prevoz, s smučmi naredili pristajalno stezo.

13.06. sem šel iz baze zopet v tabor na 3355 m po opremo od Štefa in Roloja. Zvečer sem pospravil svojo opremo in odletel v Talkeetno.

14.06. sem se vrnil v Anchorage.

15.06. sem si ogledal ledenike, ki se rušijo v morje, v Princ Wiliam Soundu.

16.06. zjutraj sem poletel v Seattle. Popoldne se mi je pridružila Katarina Duh, članica našega odseka in Štef.

Amerika

17.06. smo šli k Štefu domov. Živi v vasici Mazama, ki je v narodnem parku North Cascades (država Washington).

18.06. smo plezali športne smeri v plezališču blizu Štefovega doma.

19.06. smo preplezali dve klasični smeri v Liberty Bell (2353 m) Becky Route, v Concord Tower (2304 m) pa North Wall.

20.06. smo preplezali še Južni greben (V+, 200 m) Cuttroat (2454 m).

22.06. sva s Katarino odšla v Kanado v plezališče Skaha, ki je pri kraju Pentincton.

23.06. smo se zopet sestali, Štef z ženo in midva s Katarino. Plezali smo v plezalšču  George Gorge. V bližini je naravni amfiteater v katerem prirejajo različne koncerte. Tudi mi smo si ogledali koncert skupine RadioHead.

24.04. Dopoldne smo plezali v plezališču. Popoldan pa sva s Štefom odhitela proti domu in hitrostno preplezala smer North Cascades Ilusionz oceno 5.9 ali V+, ki je čisto blizu njegove hiše.

26.06. sva s Katarino letela iz Seattle v San Francisco in še isti dan nadaljevala pot proti Yosemitom, kamor sva prispela naslednji dan.

28.06. sva s Katarino preplezala smer Snake Dike z oceno V+ v Half Dome.
   
02.07. sva poskusila plezati v Red Rocksih, vendar zaradi obupne vročine nisva mogla. Bilo je 45° v senci in še vlaga je bila precej visoka.

03.07. sva plezala v Mt. Charleston, kjer so večina športne smeri na višini 2300 m. S tem sva zaključila plezalski del odprave.

Nato pa še malo turizma ob obali Pacifika, od Los Angelesa do San Francisca.

10.07. sva se iz San Francisca preko Londona in Dunaja vrnila domov.

Torej moja odprava na Denali ni popolnoma uspela, vendar - domov sem prišel brez ozeblin. Opravil pa sem nekaj višinskih smukov. (Polovica plezalcev, ki je tisti dan prišla na vrh je sestopila z ozeblinami.)

Drugi del odprave pa je bil še kar uspešen. Preplezal sem nekaj smeri in potelovadil v plezališčih.

Dušan Golubič  

16.05.2001 - Dan odhoda se nezadržno približuje. Na žalost nisem našel soplezalca in potujem sam. Nekako se bom že znašel na poti prek ledenika. Upam, da se bom lahko privezal na kako navezo :)). Če bo vreme slabo nikakor ne bom vztrajal in se bom enostavno vrnil v bazo. Elan mi ni odobril smuči Everest 2000, za katere sem zaprosil (kar me je zelo presenetilo in razočaralo), mi je pa tovarna Hagan dala zadnjo verzijo Titanium Pro.

Pokrovitelji: Instalacije računalniških mrež Domen, Siteco, Lumic, O.D.M. inženiring, Hagan, Iglu šport, Bemaco commerce d.o.o., Wo & Wo Sonal, Prelog d.o.o., Pizzeria Črni Baron, Tip Pri d.o.o., EZŽ, Rolan

Oglej si še: Aljaska