Marko Lukič v najtežjih evropskih miksih

Marko preplezal vrsto smeri med M10 in M12 - V angleški reviji Climb so ga uvrstili med najboljše vsestranske plezalce na stari celini.

Marko preplezal vrsto smeri med M10 in M12 - V angleški reviji Climb so ga uvrstili med najboljše vsestranske plezalce na stari celini.

Marko Lukič je letošnjo zimo plezal predvsem v kombiniranih skalno-lednih smereh in ob tem nanizal zares odlično serijo težkih vzponov. Preplezal je kar tri smeri z oceno M12. V Evropi ima nekaj redkih smeri že oceno M13, vendar ponavljalci menijo, da so lažje. Predvsem je obiskoval tovrstna plezališča v Italiji in Švici, saj pri nas miks smeri ni prav veliko, najzahtevnejših pa sploh ne. Tako je v Little Vailu (Švica) preplezal Tomahawk - M10+ in White Out - M10-, v bližnjem Kanderstegu pa Power Limit - M10 in Vertical Limit - M11+. Zadnji dve smeri je preplezal z uporabo tako imenovane ostroge oziroma z zobom na petah čevlja, ki ga je možno zatikati in si tako nekoliko olajšati vzpon. Nadaljnje vzpone je opravil brez ostroge, kar prinese tudi višjo oceno pri nekaterih smereh. Vzponi brez ostroge znajo biti včasih precej težji. Sicer pa Marko zadnje čase pleza kar s home-made čevlji. Na stare plezalnike je namreč namontiral kovinsko ploščico z enim zobom in pravi, da je to prava stvar in povsem dovolj za takšne vzpone. Zakaj bi človek dal 100 jurjev, če pa lahko uporabiš odpisane plezalnike, le nekaj ur dela je potrebno.
V Val di Landro (Italija) je nato uspel v smereh Fly With the Wind - M10, Mix is Fix - M10+, La Via e Bella - M11 in Mr. Big Ben - M12. V slednji je bil to šele drugi vzpon, Lukič pa meni, da si zasluži oceno M12-. Nato se je spet odpravil v Kandersteg in tokrat preplezal Vertical Limit brez ostroge, kar pomeni oceno M12. To je šele drugi tovrsten vzpon. Naslednji vzpon je bil še težji in sicer smer No Limit, ki pa nosi oceno M12+. To je bil šele prvi ali drugi vzpon v smeri. Za nekakšno poslastico ima pa Lukič zadnji vzpon, ki ga je opravil in sicer smer Flying Circus pri Kanderstegu, 165 m visoka in previsna z oceno M10 ima šele nekaj vzponov, Lukič pa jo je prvi preplezal na flash. Z njim sta bila v smeri še Blaž Navršnik (AO TAM) in Nemec Marcus Stoffer, ki je smer preplezal že enkrat prej. Smer je kombinacija plezanja čez ledene sveče in previsno skalo, prvič pa je bila preplezana leta 1998. Štiri raztežaje dolga smer je ena najlepših tovrstnih smeri v Alpah. Marko meni, da je realna ocena smeri M8+/9-.
Marko Lukič je plezalec, ki ima verjetno največ tako težkih vzponov v tako kratkem času v Evropi. Njegova želja je, da bi se preizkusil v tovrstnih smereh v stenah Kanade, kjer je nekaj smeri M13, potem bi bilo nekoliko lažje primerjati težavnost tovrstnih smeri. In zakaj se v zadnjem času posveča kombiniranem ali miks plezanju?
»Prvič sem se zares srečal s kombiniranim plezanjem predlani, saj je za motivacijo dobro menjavati plezalske zvrsti. Je pa to obenem zelo dober trening za zgornji del telesa in gre tukaj s plezalskega stališča za odlično gibanje. Po poškodbi v lanskem letu sem prišel v formo prav na začetku sezone lednega in kombiniranega plezanja ter sem se nekoliko bolj posvetil temu, zaradi prejšnjih plezalskih izkušenj pa mi gre zelo dobro. Pomembno je poizkusiti vsa področja plezalstva, saj si lahko le na ta način dober "all round climber", kakor imenujejo v tujini plezalce, ki dosegajo uspehe na vseh področjih.«
Omeniti velja, da so Marka Lukiča v decemberski številki angleške plezalske revije Climb uvrstili med najboljše vsestranske plezalce v Evropi, ob njem so predstavili imena, kot so brata Huber, Robert Jasper, Leo Houlding, Stevie Haston, Ueli Steck in drugi. Sicer pa spada tudi med tiste, ki so pri nas največkrat dosegli mednarodni razred športnika, še posebej pa je to pomembno, če vemo, da se ukvarja s plezanjem ob redni službi in družini. Športnikov z vrhunskimi rezultati ob redni zaposlitvi je zelo malo. Zato so Markovi uspehi še toliko večji.