Predavanje Silva Kara

Planinsko društvo Fram vabi v ponedeljek, 14. marca 2005, ob 19. uri, v kino Rače, kjer nas bo obiskal znani slovenski alpinist Silvo Karo in nam z diapozitivi predstavil Patagonijo - deželo granitnih konic.

Znameniti domžalski alpinist je preplezal več kot 1000 smeri, med njimi 150 prvenstvenih v Patagoniji (vzhodna stena Fitz Roya, vzhodna in južna stena Cerro Torreja, jugovzhodna stena Torre Eggerja), v Himalaji (zahodna stena Bagiratija III), Grenlandiji in v slovenskih Alpah. Opravil je vzpone po težkih smereh v Grandes Jorasses in El Capitanu, se vzpel na osemtisočak Broad Peak, plezal na Everest, itd. Precej prvenstvenih vzponov je opravil v družbi s Frančkom Knezom in z v Himalaji tragično preminulim Janezom Jegličem - Johanom. Velikokrat se je s soplezalci lotil visokih in še nepreplezanih sten, ki so zavrnile mnoga poznana imena svetovnega alpinizma. Po več dni trajajoči vzponi čez previse, gladke plošče, navpične poči, včasih sredi padajočega ledu, kamenja ...
A Silvo ni samo plezalec, velikokrat se je že izkazal tudi kot snemalec. Film, ki sta ga z Janezom Jegličem posnela v južni steni Cerro Torreja, je na festivalu gorniškega filma v italijanskem Trentu prejel celo prvo nagrado - srebrni encijan med alpinističnimi filmi. Vabijo ga na številne gorniške festivale, sodeloval pa je tudi v festivalskih žirijah. V knjigi z naslovom Voices from the Summit (Glasovi z vrhov), ki jo je izdal National Geographic, je prispeval esej z naslovom »Patagonia: Terra Mystica«, v katerem je predstavil svoje izkušnje s plezanjem v patagonskih gorah in svoj pogled na prihodnost alpinizma v tovrstnih stenah.

Tokrat nas bo Silvo z besedo in sliko popeljal v Patagonijo – deželo granitnih konic, za katero velja za odličnega poznavalca in enega največjih osvajalcev.
Globoko na jugu južnoameriške celine leži veliko območje, ki ga zaznamujejo čudovita smaragdna jezera, kristalni ledeniki in veličastni ter drzno oblikovani vrhovi.
Patagonija je dežela, ki se s svojimi vetrovi in mogočnimi gorami tudi ob začetku novega tisočletja še vedno vztrajno izogiba krempljem modernega sveta. Njene gore s svojo nezgrešljivo podobo predstavljajo zaključek Andov, mogočnega gorskega masiva, ki se razprostira vzdolž celotne celine. Tu se vrhovi še zadnjič dvignejo čez 3000 metrov visoko, potem pa se rep južnoameriških Andov konča v vrtinčastih vodah Antarktike.

Patagonijo si delita Argentina in Čile. Področja v nacionalnih parkih Torres del Paine v Čilu in Los Glaciares v Argentini so med najlepšimi divjimi predeli andske verige. Čudovite granitne gore, ki se dvigajo iz ledenikov, ne slovijo po veliki nadmorski višini, nasprotno, le malo presegajo vrhove slovenskih Alp, njihova zahtevnost pa je zaradi navpičnih in gladkih granitnih sten ter muhastega vremena še toliko večja. Med najbolj znamenite tamkajšnje vrhove prav gotovo sodita Cerro Torre (3102 m) in Fitz Roy (3405 m), ki ležita v argentinskem delu Patagonije.

Vstopnina:  mladina do 15 let 300 SIT, člani PD Fram 500 SIT, ostali 600 SIT.