 |
|
Smer: Desno od Skalaškega stebra |
| | |
| Plezal | GDPR |
| Datum | 03.07.2022 |
| Gora, gorstvo | Škrlatica, Julijske Alpe |
| Država |  Slovenija |
| Ocena | V-/IV |
| Plezal(a) kot | izmenično |
| Višina | 400 m |
| Čas | 00:08:00 (dd:uu:mm) |
| Soplezalci |
GDPR |
| Razmere | letni vzpon |
Začetek smeri. Globok graben. Mi gremo desno.
Jakob pleže desno iz drugega grabna. Po spustu smo šli desno od mesta kjer je sedaj na sliki.
Po zanimiven raztežaju smo prišli v lažji svet in potegnili desno do grebena. Če bi želeli splezati do vrha stebra, bi tukaj morali najti prehod v levo.
| Komentar
Prvotna ideja je bila Skalaški steber. Luštalo se nam je divjine, odmaknjenosti in zabijanja klinov. Izbrali smo Škrlatico, ki paše v vse kriterije, smer je primerljivo dolga z že splezanim letos, pa še steno presekajo grede, ki nudijo neko dodatno možnost umika. Tako smo v petek zvečer v soju čelnih svetilk prisopihali do bivaka I. Hitra večerja in spat. Zjutraj smo itak zaspali. Ko smo odprli vrata bivaka smo zagledali četico, ki koraka proti VMP. Ura je že 8.00. Pozni smo. Hitro se porihtamo in modro pustimo odvečno opremo v bivaku. Itak se bomo po gredah vrnili tukaj mimo. Ta napaka nas bo še drago stala. Zakorakamo čez melišče in zapležemo. Nismo izbrali ravno najlažje variante... no, jaz je nisem in fanta sta mi kar sledila. Prečkamo prvi graben in se usmerimo vodoravno desno proti Zvonu, kjer se začne Skalaška smer. Do naslednjega grabna pridemo previsoko, o čemer priča klin z mnogo prusiki, ki nudi 20m spust po vrvi. Odstranimo nekaj starih pomožnih vrvic, dodamo svojo in se spustimo v graben. Nadaljujemo po polički do naslednjega grabna, kjer se začne naša smer. Tukaj pa prvi vprašaj nad našimi glavami. Zremo gor v globok graben in gledamo skico ter vris smeri. Opis govori, da je to-to in da pležeš nekako po levi. Nam pa ta graben ne izgleda privlačen. Res globok, v samem grabnu pa itak vlažno in oranžna skala. To je naša smer? Odločimo se, da sledimo nam logični liniji in Dejan potegne prvi raztežaj v desno na raz in potem v sosednji desni žleb, ki je bil veliko bolj plitek, lažji in pa sivo-bel. Nekaj raztežajev višje prispemo na grede, ki na tem mestu sekajo steno in grejo desno za rob. Nadaljujemo rahlo v levo in spet pridemo v globok graben. Zgodba se ponovi. Kaj to je naša smer? Sledimo nosu in Jakob potegne raztežaj ponovno v desno. Na udobni polici nadaljuje navzgor in prepleza lepo petko. Uredi sidrišče pod manjšo polico in z Dejanom slediva. Jakob nadaljuje na omenjeno polico in ne najde prehoda v desno. Polica se konča. Verjetno se da priti, samo to bi bilo pa že več kot petka. Naredimo sidrišče za spust in se spustimo cca. 20 m do širše police. Nadaljujemo daleč v desno. Nad nami previsi, polica pa vztraja. Komaj, ko se polica konča s prepadom v brezno med Škrlatico in Rakovo Špico, previs nad nami popusti in tukaj zagledamo edini klin v celi steni. Preplezam strmo stopnjo in se znajdem pred zelo ozkim, gladkim, navpičnim kaminom. Naveza treh z dvema nahrbtnikoma in že sem skozi. Kamin se nadaljuje, ampak ga zgoraj zapirajo trije zataknjeni "kamni". Pa kaj kamni, bolj mini balvani. Malo probam, a se odločim, da grem okoli. Na desno obidem stolpič in čez kratko zajedo zagledam na desni strani lažji svet nad črnimi stenami. Ugotovimo, da je naša smer na levi strani stebra, mi pa se nahajamo na desni strani. Zaradi pozne ure se odločimo, da sestopimo po lažjem svetu na desno in dosežemo greben v najnižjem delu. Malo levo od izstopa gred. Sicer smo videli možnosti, da se vrnemo levo na steber in verjetno bi se dalo priti tudi nazaj v Skalaško smer. Ocena ture. Super! Občutek je bil kot da pležemo prvenstveno smer. Razen tu in tam kakšnega frenda in skalnega rožica, je bilo vso varovanje na kline. Toliko klinov v eni smeri ni zabil še nihče od nas in tudi to je dobro povaditi. Slediti nosu in raziskovati kaj je za enim robom in kaj za drugim pač vzame svoj čas, ampak to smo si želeli. Divjine in raziskovanja. Tukaj se pa zgodba ne konča. Ker smo bili na vrhu stene, ko je sonce počasi zašlo za obzorjem, smo se odločili, da ne sestopimo čez grede, ampak gremo okoli. Vse okoli. Čez Kriško steno nazaj do Koče v Krnici. Z lučkami, smo utrujeni ob 1h zjutraj prišli do zaklenjene koče. Naj vam povem, da je to najboljša koča na svetu. Zakaj? V izdolbljenem deblu, kamor teče voda, se namaka cca. 40 flaš piva. Polnih. Tako smo si veselo postregli s pivom, ki smo ga odpirali z jeseničanom. Itak. Ker nismo budili oskrbnice, smo do 5h zjutraj spali na klopi pred kočo. Jaz sem stestiral svojo bivak vrečo (malo boljšo astrofolijo) in sem navdušen. Bilo mi je toplo in sem spal. Dejan in Jakob pa nista imela tega udobja in sta do jutra zmrzovala vsak v svojem kotu. Baje se žlička samo nad 2000 m :) Oskrbnica nam je nato postregla s kavo in res obilnim zajtrkom. In tudi tukaj se zgodba ne konča. Se spomnite bivaka I. No, v njem je ostala oprema. Med drugim tudi ključi od avta. Še enkrat, hvala fantoma, da sta šla to iskat. Jaz sem imel obveznosti doma in sta (vsaj upam, da res) rekla, da ni problema, da naj grem in da bosta onadva poskrbela za ostalo opremo. Sledila je hoja do ceste, štop do Jesenic, vlak do Ljubljane in prevoz do Maribora. Prvi voznik je zagotovil da ne smrdim, tako sem si upal rezervirat prevoze. Še ena zanimiva. Nisem imel kratke majice, ker je bila itak mokra od švica, potem pa od rose. Tako, da sem v LJ na železniški postaji stal v dolgih hlačah in dolgih rokavih na 30 °C, ter razmišljal o tem, kako je moglo Jakoba in Dejana ponoči zebsti. Popoldan sem dobil SMS od Jakoba, da sta že doma in da gre spat. Tudi sam sem šel hitro spat in danes, ko to pišem, sem še vedno malo zaspan. Super tura. |
|
| Desno od Skalaškega stebra  | Škrlatica, Julijske Alpe | GDPR |
|
|
- 01.04.2024, Michelangelo
- 14.03.2024, Gaustatoppen
 - 14.03.2024, Svaddefossen
- 12.03.2024, Lipton
- 11.03.2024, Rjukanfossen
- 11.03.2024, Sabotorfossen
- 10.03.2024, Trappfoss
- 09.03.2024, Topp
- 09.03.2024, To Menn og et Foster
- 08.03.2024, Ozzimosis (in ostali)
Prikaži vse vzpone člana 
|
| Zadnje športne smeri člana |
| Zadnje planinske ture člana |
|
info@kozjak.org
