Kmalu za tem smo izvedeli, da si v bolnici, tvoje stanje je bilo resno, vendar smo poznavajoč tvojo naravo trdno verjeli, da bo izzid tega boja v tvojo prid. Sledile so informacije o izboljšanju, pa spet poslabšanje, vse do danes, ko nas je dosegla žalostna novica, ki jo komaj dojemamo.
Jerica je kot medicinska sestra delala v zdravstvenem domu, bolnici, upokojila pa se je v zasebni ordinaciji doktor Guliča. Vso to obdobje je obiskovala naš gorski svet, sicer kot članica PD Matica. Stara sedeminštirideset let, je leta 1999 prišla na naše društvo z željo pridobiti nekaj alpinističnega znanja in izkušenj. Tako smo v svojo sredo dobili dobrovoljno, nasmejano prijazno gospo, ki je postala naša Babica. V naslednji letih je pridobila status starejše pripravnice, stkala je z vsemi nami pristne prijateljske vezi, ki so se utrjevale na naših taborih pod Špikom, v Pakenici, Omišu, pa še kje drugje zagotovo. Občudovali smo njeno zavzetost rednega prihajanja na četrkove sestanke, sodelovanj v debatah in resnično bi se težko spomnili, da bi bila kdaj slabe volje.
Vse to te je zapisalo v naša srca, zato je naša žalost ob tvojem odhodu toliko večja. Skupna doživetja in druženje so pustila neizmeren zaklad spominov, vanj se bomo bomo zatekali žalostni ali veseli zavedajoč se da boš tam vedno ti nasmejana, dobrovoljna Babica Jera. |