immagini che vuoi ed altro testo che ti pare Lorem ipsum dolor sit amet, consectetuer adipiscing elit. Morbi felis leo, consequat et, lacinia a, facilisis sit amet,
Komentar Nisem prav vedel kam in kako. V domišliji sem bil po grebenu že na Škrlatici. Realnost pa drugačna. Pozen start, težki nahrbtnik, mokre stene in nizka oblačnost. Ker sem nekako odmeril Mali oltar, sem vzel vrv za abzajl. In to 60m debele vrvi za frikat. Potem pa sem si mislil, zakaj ne bi vzel še par klinov, kakega frenda....kaj te veš kako bo. Skratka bil sem težki. Skoraj sem že odpisal smer, ker je zgledala skala črna in mokra, vrh se je skrival v oblakih... Pol ure sem ležal pri macesnih in kolebal kam. V krnico pod Grlom in na vrh? Po SV grebenu na vrh? Vseeno v smer? Pa sem si rekel grem vsaj pogledat. V Martuljku je tudi dostop do stene že dober trening. Prečim melišča, si obujem dereze in gor proti votlini. In res. Ko prideš zraven vse drugače zgleda. Pa sem kr šel. Prva prečka z neko lusko je kr luftig, pol pa gre. Ne vem če je za to smer Mihelič napisal da je plezanje praznik, ampak plezanje je praznik. Tako čvrstih, monilitnih in z šalcami posejanih trojk in štirk še nisem plezal. Vrhunsko. Kar smejalo se mi je. Na vrhu sem malo zaspal, potem pa dol. Sestop pa obratno. Čisto prvovrstno ostro skrotje. Ker nisem imel dvojne vrvi sem se abzajlal samo iz vrha v škrbino, potem pa splezal dol v krnico. Ni se mi dalo ubadat z kratkimi abzajli. Tak sestop ni preprost. Gas nazaj do macesnov, spet malo poležat in domov. Super dan. Smer me je res navdušila. Priporočam!