Peru, 1987

Poročilo

Odprava AO KOZJAK MARIBOR pod vodstvom Zdenka Zoriča, ki so jo sestavljali člani: Drago Praprotnik, Viktro Hribar, Matjaž Roter, Dušan Golubič, Sašo Puhmajer, Armand Polegek in kateri se je pridružila tudi članica AO IMPOL Mira Uršič, je dne 29.05.1987 odpotovala v južnoameriške Ande. Cilj odprave je bil preplezati več šesttisočakov v skupini Cordillere Blance v Peruju.Izhodišče za vzpone je bilo mesto Huaraz (n.v. 3200m), v bližini katerega se nahajajo tudi najzanimivejši cilji.

Celotna skupina se je naprej odpravila v dolino Paron. Postavili smo si bazni tabor ob jezeru na višini 4200m, od koder smo se odpravili na prve aklimatizacijske vzpone. 05.06.1987 sta se Dušan Golubič in Matjaž Roter povzpela po Avstrijski smeri na 6025m visok Artensoraju, 06.06.1987 so se Drago Praprotnik, Viktor Hribar in Mira Uršič povzpeli po običajni smeri na 6025m visok Caras I. Vreme in razmere za plezanje so bile te dni ugodne. Nato pa se je postopoma poslabšalo in prepečilo nadaljnje vzpone v tej dolini. Po devetih dneh smo se vrnili Huaraz, kjer smo posušili opremo in nakupili hrano za nadalnje cilje, ki so bili po posameznih navezah različni

 Dušan Golubič in Matjaž Roter sta se odpravila v dolino Cojup, kjer sta se nameravala povzpeti po običajni smeri na 6162m visoko Ranrapalco. Zaradi pomanjkljivih informacij -težko je namreč dobiti dobre opise pristopov oziroma smeri- sta zgrešila pravi dostop, tako, da sta se lahko povzpela le na sosednjo 5530m visoko Ishinco po južnem grebenu, za katerega prav tako nimamo podatkov o dosedanjih vzponih. V isto dolino so odšli tudi Viktor Hribar, Armand Polegek in Sašo Puhmajer, ki pa so si za cilj izbrali smer Jäger (IV. 50°-60°) v Ranrapalci. 16.06.1987 sta jo preplezala Viktor Hribar in Sašo Puhmajer in v času sestopa imela hude težave s padajočim kamenjem, ker se je vreme močno otoplilo. En izmed padajočih kamnov je Sašotu laže poškodoval nogo. Medtem se je Armand Polegek povzpel na Jatun Monte point 5415m visoko. Istočasno sta se v dolino Langanuco odpravila Zdenko Zorič in Mira Uršič. Zaradi sneženja sta morala 15.06.1987 pri prvem poskusu vzpona na Chopiqualqi 6354m po običajni smeri obrniti na višini 5600m in se vrniti v bazni tabor. Naslednji dan sta poskusila ponovno in dosegla vrh, kljub slabim razmeram zaradi novo zapadlega snega in goste megle.

Drago Praprotnik je z Joličem in Habolinom (oba AO TAM) odšel proti Huascaranu, za katerega izhodišče je vasica Musho. 17.06.1987 so se v precej slabem vremenu povzpeli po običajni smeri na Huascaran Norte 6654m in še isti dan sestopili do doline. Po teh vzponih smo ponovno nekaj dni počivali v Huarazu in urejali opremo. Za naslednji cilj so si Zdenko Zorič, Drago Praprotnik, Viktor Hribar in Mira Uršič izbrali Huascaran Sur 6768m, ki je najvišji vrh v Peruju in tretji po višini v severni in južni Ameriki. Cilj so v lepem vremenu in dobrih razmerah za plezanje dosegli dne 23.06.1987 po smeri West Ridge (zahodni greben) z oceno 50°-55°.

Vreme se je kmalu po sestopu v dolino močno pokvarilo, vendar se je v nekaj dneh ponovno izboljšalo. Zdenko Zorič, Drago Praprotnik, Viktor Hribar in Mira Uršič so se odpravili v najbolj oddaljeno dolino Santa Cruz nad mestecem Caraz s ciljem preplezati Italijansko smer v po mnenju mnogih alpinistov najlepši gori na svetu, Alpamayu 5947m. Zaradi dolgega pristopa so v vasici Cashapampa najeli osle za nošnjo tovorov in v dveh dneh prispeli do baznega tabora ter nadaljevali pot proti sedlu med Kitarjem in Alpamayom. Viktor je žal dobil alergijo zaradi pikov drobnih mušic (močno so mu otekle roke) in je moral obrniti. Ostali trije so prespali na sedlu 5600m, od koder so imeli čudovit pogled na celotno zahodno steno Alpamaya. Vendar se je ponoči vreme poslabšalo, tako, da so Italijansko smer preplezali 30.06.1987 v gosti megli (ocena 60°-70°) in še isti dan sestopili v dolino. Naslednji da pa po 25km dolgi dolini Santa Cruz do Cashapampe.

Vsi člani odprave so bili prvič v tem pogorju in večina je bila tudi brez večjih izkušenj iz visokogorja. Zato so vsi ti vzponi pomemben dosežek in podlaga za nadalnje morebitne odprave v tuja visoka gorstva.

Vodja odprave: Zdenko Zorič